Slovensko sodniško društvo v kritičnih trenutkih zakonodajnega procesa glede predlogov Zakona o sodiščih, Zakona o sodnikih ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Sodnem Svetu ni bilo vključeno v oblikovanje končnih rešitev o katerih se sedaj odloča v Državnem zboru.
Tega ne izpostavljamo zato, ker smo že v fazi priprave zakonodaje opozorili na Mnenje št. 23 Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov pri Svetu Evrope (CCJE), ki podpira udeležbo sodniških združenj v zakonodajnih postopkih glede predlogov zakonov s področja pravosodja, temveč, ker bi s svojim prispevkom k razpravi lahko zagotovili ustavnoskladne rešitve, in sicer tako z vidika ustavnega položaja sodnikov kot tudi vseh ostalih deležnikov sodnih postopkov.
SSD je večkrat opozorilo na potrebo, da se naslovi ustavnopravni položaj sodnikov med drugim z vidika potrebe po zakonski ureditvi pokojninskega statusa in dodatkov, ki so vezani na specifiko opravljanja sodniške funkcije. Prav tako bi lahko v razpravi vnaprej opozorili na negotov položaj vseh strank glede dostopnosti do sodišč ob predlaganih spremembah, saj končne mreže sodišč ni mogoče razbrati iz predlaganih sprememb niti ob upoštevanju vseh amandmajev vloženih v zadnjih trenutkih.
V preteklosti se je tveganje nepremišljenih reform pri preoblikovanju sodniške zakonodaje realiziralo v sistemskih težavah z zagotavljanjem sojenja v razumnem roku, zaradi neoptimalne reorganizacije ter pristopa k spremembam. Ne želimo si, da bi se preteklost ponovila.
Ker smo bili prezrti pri sprejemanju končnih rešitev, smo postavljeni v položaj, ko bomo morali o tem obvestiti svoje kolege v Evropskem in Mednarodnem združenju sodnikov.
Pridružujemo se javno objavljenemu Stališču Sodnega sveta v zvezi z reformo sodniške zakonodaje z dne 16. 6. 2025. SSD ima na sedanje predloge zakonov številne pripombe in opozarjamo, da so določene predlagane rešitve brez ustreznih predhodnih analiz, lahko tudi v medsebojnem nasprotju in tudi nedorečene, še posebej SSD nasprotuje predlogom zakonov v delih, ki lahko pomenijo poseg v sodniško neodvisnost. V primeru sprejetja takšne predlagane ureditve, pa bomo v SSD razpravljali tudi o potrebnosti vložitve pobude za oceno ustavnosti.
Ocenjujemo, da je še čas, da se v skupni razpravi ter dialogu najde ustavnoskladne rešitve in smo na voljo za konstruktiven dialog, ker nenazdanje vsi zasledujemo isti cilj – učinkovito in neodvisno sodstvo.
SLOVENSKO SODNIŠKO DRUŠTVO