Ali je sodnik lahko pooblaščenec svojih staršev v sodnih postopkih

Svet za sodniško etiko je na podlagi 20. člena Pravil SSD v zvezi s predlogom Glavnega odbora SSD z dne 8.7.2014, da poda oceno skladnosti ravnanja s Kodeksom sodniške etike glede vprašanja:

»ALI JE SODNIK LAHKO POOBLAŠČENEC SVOJIH STARŠEV V SODNIH POSTOPKIH?«

sprejel na seji dne 3.9.2014 naslednje

S T A L I Š Č E

  1. Ustava Republike Slovenije v 22. členu vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi.

    Veljavni procesni zakoni (Zakon o kazenskem postopku, Zakon o pravdnem postopku) ne izključujejo zastopanja strank v sodnih postopkih po pooblaščencih, četudi so sodniki, in v takih primerih izrecno določajo razloge za izločitev sodnika.

    Veljavna družinska in socialna zakonodaja ( Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Zakon o socialnem varstvu) določa, da so starši zakoniti zastopniki otrok in da so starši dolžni skrbeti za otroke; pod določenimi zakonskimi pogoji, pa so tudi otroci dolžni skrbeti za starše.

  2. Sodnik mora tudi v zasebnem življenju upoštevati načela Kodeksa sodniške etike. Ravnati mora tako, da ne prihaja v nasprotje s poklicnimi dolžnostmi ali z ugledom in dostojanstvom sodniškega poklica. Izogibati se mora vsakemu neprimernemu vedenju in ravnanju, ne le tistemu, ki je v nasprotju z zakonom.

    Ob upoštevanju gornjega stališča Svet za sodniško etiko ocenjuje, da ni zadržkov, da sodnik zastopa v sodnih postopkih svoje otroke, posvojence, zakonca in zunajzakonskega partnerja ter starše in posvojitelje. Pri tem pa se mora vesti spoštljivo in korektno do vseh udeležencev v postopku ter ravnati tako, da ne krni ugleda sodstva.

    Drugačno ravnanje sodnika pomeni kršitev IX. in X. načela Kodeksa sodniške etike.

 

Goran Klavora
Andrej Orel 
Branko Reisman, 
Maja Tratnik
Valter Vindiš