Prof. dr. Senko PLIČANIČ
minister
Ministrstvo za pravosodje
In javno upravo
Župančičeva 3
1000 LJUBLJANA
Spoštovani gospod minister,
v zadnjem času se večkrat postavlja vprašanje smiselnosti ohranitve programov sodišču pridruženih mediacij na sodiščih, tudi v luči varčevalnih ukrepov. Slovensko sodniško društvo je imelo ves čas od začetka razvoja programa sodišču pridruženih mediacij aktivno vlogo pri kreiranju in vzpostavljanju programov sodišču pridruženih mediacij, kakor tudi pri izobraževanju sodnikov za mediatorje, zato razprave o ukinitvi sodišču pridruženih mediacij ves čas z zanimanjem spremlja. Menimo, da je bilo v vzpostavitev programov in v izobraževanje sodnikov – mediatorjev vloženo ogromno znanja in finančnih sredstev. V začetku usposabljanja je Slovensko sodniško društvo za izobraževanje prvih mediatorjev prispevalo tudi sredstva iz članarin sodnikov, članov SSD, pridobilo je tudi namenska sredstva State Departmenta ZDA in Veleposlaništva ZDA v RS, da so programi, najprej na Okrožnem sodišču v Ljubljani, sploh lahko stekli. Po desetih letih ugotavljamo, da se programi mediacij uspešno razvijajo, da so mediacije dobro sprejete tako pri strankah kot pri odvetnikih in da programi dajejo tudi dobre rezultate, katere nam zavidajo številne tuje države, ki so šele sedaj začele kopirati naš model sodišču pridružene mediacije. Uspehe pa nam zavidajo tudi države, kjer se je mediacija razvila, tako ZDA kot Nizozemska.
V nadaljevanju Vam želimo predstaviti nekaj argumentov, ki govorijo v prid ohranitvi sodišču pridružene mediacije oziroma alternativnega reševanja sporov na sodiščih, kljub finančni krizi in varčevalnim ukrepom:
- RAZBREMENITEV IN NE OBREMENITEV SODNIKOV
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je predlagani prenos mediacij iz sodišč vključilo v sklop sprememb, ki se nanašajo na razbremenitev sodstva, sodišč in sodnikov vseh opravil in nalog, z namenom, da se posvetijo kakovosti in skrajšanju časa, ki je potreben za sojenje, iz česar sledi, da naj bi bili sodniki z mediacijo dodatno obremenjeni. Ta trditev je popolnoma nesmiselna in ne drži.a) Mediacije na sodiščih ne izvajajo samo sodniki – mediatorji, pač pa tudi mediatorji, ki niso aktivni sodniki, to so odvetniki, socialni delavci, psihologi, upokojeni sodniki in drugi (na Okrožnem sodišču v Ljubljani v glavnem izvajajo mediacije mediatorji, ki niso sodniki). V kolikor mediacije na sodišču izvajajo aktivni sodniki mediatorji, le-ti mediacije izvajajo izven svojega rednega delovnega časa, to je po 16. uri, v dopoldanskem času pa samo, če koristijo svoj redni letni dopust, kar se pri sodnikih mediatorjih tudi preverja z izpiskom iz MFERAC sistema in ob dosledni kontroli do zlorab ne more prihajati.b) Statistični podatki dveh izmed največjih sodišč t.j. Okrožnega sodišča v Ljubljani in Okrožnega sodišča v Mariboru kažejo, da je bilo v letu 2010 na Okrožnem sodišču v Ljubljani z mediacijo uspešno rešenih 776 zadev, v letu 2011 pa 709 zadev, na Okrožnem sodišču v Mariboru pa je bilo v letu 2010 z mediacijo uspešno rešenih 361 zadev, v letu 2011 pa je bilo uspešno rešenih 254 zadev. Če pogledamo še več statističnih podatkov, vidimo, da je bilo na Okrožnem sodišču na Ptuju od 01.03.2010 do 30.09.2012 uspešno rešenih 462 zadev, na Okrožnem sodišču v Mariboru, je bilo od 01.06.2006 do 30.09.2012 uspešno rešenih 1196 zadev in na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer so pričeli izvajati mediacije že v letu 2002, je bilo v tem času uspešno rešenih kar 4794 zadev. Samo na Okrožnem sodišču na Ptuju je bilo s pomočjo mediacij od vseh rešenih zadev z mediacijo rešenih kar 31,72 % zadev, pa tudi druga sodišča bistveno ne odstopajo od omenjenega rezultata. Vse te številke govorijo same zase in povedo, da mediacija nikakor ne predstavlja dodatne obremenitve za sodnike, pač pa predstavlja njihovo razbremenitev. V vseh teh zadevah, v katerih je bila mediacija uspešna, sodniki namreč niso imeli nobenega dodatnega dela, ampak so se v tem času lahko kakovostno posvetili sojenju v drugih zadevah. Če se mediacije ne bodo več izvajale na sodišču v tej obliki kot sedaj, bo tolikšno število zadev, ki se sedaj uspešno rešijo v mediaciji, potrebno rešiti na sodišču v rednem postopku, z nedvomno večjim številom sodnikov (upoštevaje letni pričakovani obseg sodnikovega dela), kar pa je za državo zagotovo večji strošek.Upravičeno lahko namreč domnevamo, da bo v primeru prenosa mediacije iz sodišč, zanimanje za mediacijo drastično upadlo, kar bo posledično pomenilo, da bodo zadeve, ki so bile sedaj uspešno rešene v mediaciji, ostale v delu sodnikom in bo to za njih v prihodnje pomenilo samo dodatno obremenitev in nikakor ne razbremenitve.Dodali bi še, da znaša na sodiščih, ki so najuspešnejša v Sloveniji, povprečna uspešnost 59 %, zato smo prepričani, da so rezultati več kot pohvalni, so pa posledica dosedanje pravilne organizacije in utečenega modela kot se izvaja. Po ugotovitvah Evropske komisije je časovni prihranek že, če je mediacija samo 19 % uspešna, v primeru 24 % uspešnosti, pa se že kaže tudi finančni prihranek, mediacija v Sloveniji pa je uspešna več kot 50 %!
- DOSTOPNOST MEDIACIJE STRANKAM IN KONTROLA (nadzor nad delom mediatorjev) S STRANI SODIŠČA
Velika večina mediacij se izvaja na sodiščih, saj je prav sodišču pridružena mediacija pri nas prevladujoča oblika alternativnega reševanja sporov. Mediacija je prav s tem, ko so jo začela nuditi sodišča, dobila svojo veljavo in prepoznavnost pri strankah. Na to kažejo tudi odgovori anketnih vprašalnikov strank in njihovih pooblaščencev iz katerih izhaja, da so stranke mediacijo na sodiščih sprejele z velikim zadovoljstvom, saj le-ta zanje pomeni dostopnost in možnost hitre razrešitve spora. S tem, ko je sedež alternativnega reševanja sporov na sodišču, je delo med mediatorjem in sodnikom enostavno koordinirano, predvsem, ko je potrebno v primeru uspešne mediacije podpisati sodno poravnavo, saj se zadeva tako lahko dokončno reši že v istem dnevu. Strankam tako ni potrebno povzročati nadaljnjih stroškov, ki bi sicer nastali zaradi zapisa poravnave oziroma dogovora v obliki notarskega zapisa.Postavlja se vprašanje, ali bodo stranke zasebnim institucijam zaupale tako kot sodišču in ali bodo sploh še zainteresirane za mediacijo izven sodišča? Stranke imajo zaupanje v mediacijo ravno zato, ker se ta izvaja na sodišču in ker vedo, da jo sodišče nadzira, če pa bo mediacija prešla v zasebni sektor, tega nadzora ne bo več. V Sloveniji število mediatorjev narašča iz dneva v dan in kdo bo kontroliral njihovo delo izven sodišča? V kolikor bi se zadeve prenesle iz sodišča, se postavlja tudi vprašanje kako bo poskrbljeno za varovanje spisov, za pravočasno vračanje spisov in vročanje vlog v spise tekom mediacije. Selitev mediacije iz sodišč bi za stranke pomenila velik korak nazaj, vprašljiva pa bi bila tudi njena prihodnost.Ne znamo si predstavljati, kako bo reagirala javnost, ko bo seznanjena s tem, da se mediacije ne bodo več izvajale na sodiščih. Menimo, da ni prav nobenih argumentov, ki bi bili močnejši od pravnega varstva državljanov. V tej zvezi je opozoriti, da je na ravni Evropske unije bila sprejeta Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21.5.2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Direktiva). V drugem odstavku uvodnih določil Direktive je navedeno, da je načelo dostopa do sodnega varstva temeljnega pomena in da je Evropski svet na zasedanju v Tampereju zaradi omogočanja lažjega in boljšega dostopa do sodnega varstva države članice pozval, da oblikujejo alternativne izvensodne postopke. V zvezi z ARS je Svet maja 2000 sprejel tudi sklepe, na to pa je Komisija aprila 2002 predstavila še zeleno knjigo alternativnih načinov reševanja sporov v civilnem in gospodarskem pravu. V šestem odstavku uvodnih določil Direktive, ki je implementirana v naš pravni sistem, je navedeno, da mediacija lahko zagotavlja stroškovno učinkovito in hitro reševanje sporov v civilnih zadevah s pomočjo postopkov, prilagojenih potrebam strank. - PRIHRANEK FINANČNIH SREDSTEV
Posebej je potrebno izpostaviti, da je zaradi finančne situacije v kateri se nahaja naša država, pričelo upadati število soglasij za mediacije, v primeru, da bi se mediacije izvajale izven sodišč (ob predpostavki da bodo v celoti plačljive), pa bi to lahko pomenilo popolni padec dajanja soglasij k mediacijam, slednje pa bi imelo za posledico porast števila civilnih zadev na sodiščih (kjer bodo stranke še vedno lahko zaprosile za brezplačno pravno pomoč), obremenitev sodišč, naraščanje sodnih zaostankov, povečala bi se tudi nedvomno poraba sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči.Ob vedno večji brezposelnosti, ki narašča iz dneva v dan, obe strani (tožeča in tožena) vedno pogosteje segata po institutu brezplačne pravne pomoči. Odvetniki postavljeni v postopku brezplačne pravne pomoči in izvedenci so tako financirani iz proračunov sodišč. Od tod se črpajo ob odobreni brezplačni pravni pomoči tudi vsi ostali stroški. Stroški pravdnega spisa so povprečno ocenjeni na 2.500,00 EUR (kar bremeni v tem primeru proračun), če pa se stranki dogovorita za mediacijski postopek je ta strošek bistveno manjši, saj znaša v civilnih pravdnih zadevah največ 237,00 EUR (mediacija pri sodišču prve stopnje). Razlika je torej velika in je ni mogoče zanemariti. Enako velja tudi za vse druge primere, kjer ni brezplačne pravne pomoči. - ZAKLJUČEK
Sistem kot je vpeljan sedaj, so si sodišča sama izgradila s svojim strokovnim znanjem in angažiranjem zaposlenih, naš model mediacije pa je zanimiv tudi za druge Evropske države in popoln nesmisel bi bilo odpraviti to kar deluje in na kar smo lahko v Sloveniji ponosni, saj se po našem modelu mediacije zgledujejo tudi drugod po svetu. Mediacija na sodiščih namreč ni nekaj, kar danes je in jutri več ni, ampak je proces, ki ga je bilo potrebno ves čas dograjevati in izpolnjevati. Tako je Okrožno sodišče v Ljubljani že veliko prej pred uveljavitvijo ZARSS-a, kot prvo vzpostavilo svojo službo za alternativno reševanje sporov in pričelo izvajati mediacije že v letu 2002, sledila pa so mu ostala sodišča (Okrožno sodišče v Mariboru, je kot eno večjih sodišč pričelo izvajati mediacije v letu 2006).Mediacija res ni sojenje, kar se rado poudarja, rešuje pa spore, je torej eden od načinov reševanja sporov in tudi zato menimo, da spada na sodišče (npr: tudi pri umiku tožbe, potem, ko je le-ta že vložena na sodišče, ne pride do sojenja, pa vendar je spor rešen).Pri vprašanju obstoja sodišču pridružene mediacije sploh ni pomembno ali mediirajo mediatorji sodniki ali mediatorji, ki niso sodniki, pomembno je samo dejstvo obstoja mediacije na sodišču iz prej naštetih razlogov.Glede na navedeno menimo, da so naši argumenti dovolj močni in prepričljivi, da se v že ustaljeni model sodišču pridružene mediacije ne posega in da torej mediacija ostane na sodiščih v obliki, ki so jo stranke sprejele in daje sodiščem in s tem slovenskemu sodstvu tudi najboljše rezultate.Lepo pozdravljeni.