Častni pokrovitelj 50-letnice Slovenskega sodniškega društva je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Slovensko sodniško društvo je bilo ustanovljeno 24. aprila 1971 na Otočcu pri Novem mestu kot eno prvih sodniških društev v regiji, nacionalna sodniška društva v državah t.i. nove Evrope so bila ustanovljena namreč šele približno 20 let kasneje. Gre za jubilej, ki so ga doslej praznovala le redka združenja sodnikov v Evropi in širše v svetu.
Že ob ustanovitvi je društvo poudarjalo pomen neodvisnosti in samostojnosti sodnikov pri sojenju in nevezanosti na nikakršna navodila pri odločanju. Izpostavljali so pomen stalnega izobraževanja in usposabljanja sodnikov, saj je le strokovno dobro podkovan sodnik lahko samozavesten, pokončen in dejansko neodvisen odločevalec. Zavedali so se, da opravljanje sodniške službe s seboj prinaša izjemno odgovornost, zato so si že na ustanovnem zboru zadali nalogo, da sprejmejo Kodeks sodniške etike. Le-ta je bil sprejet naslednje leto kot eden prvih na svetu.
Društvo se je vključevalo v zakonodajni proces v drugi polovici 80. let in na začetku 90. let odigralo pomembno vlogo pri uveljavitvi trajnega sodniškega mandata, ki dotedaj pri nas ni bil poznan, pri ustanovitvi Sodnega sveta kot sui generis organa za zaščito sodniške neodvisnost ipd. Po osamosvojitvi je bilo društvo vključeno v pripravo sprememb sodniške zakonodaje in okrepilo sodelovanje z nacionalnimi sodniškimi združenji po Evropi. Kot rezultat teh naporov je SSD leta 1994 postalo polnopravni član Mednarodnega sodniškega združenja.
SSD je del civilne družbe, je prostovoljna, nepolitična in nepridobitna organizacija, v kateri sodniki uresničujemo svojo pravico do zbiranja, povezovanja in izražanja. Je nepolitična pluralna in vključujoča organizacija, v kateri lahko vsak sodnik izrazi svoje mnenje, deli skrbi ali izmenja izkušnje ter sodeluje pri oblikovanju stališč, pobud in predlogov društva. Društvo te posreduje institucijam v sklopu pravosodja, zakonodajni in izvršilni veji oblasti ali medijem, ki glas društva slišijo močneje kot glas posameznega sodnika.
SSD je organizacija, ki deluje v javnem interesu. Glavni cilji SSD so varovanje in utrjevanje sodnikove neodvisnosti in nepristranosti ter samostojnosti pri izvrševanju sodniške funkcije, varovanje človekovih pravic, zavzemanje za spoštovanje pravnih vrednot in razvoj demokracije. Te določbe niso zgolj gola črka na papirju, temveč jih SSD udejanja v praksi.
23. člen Ustave in 6. člen EKČP zagotavljata vsakomur pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. To pomeni, da je neodvisnost sodne veje oblasti v prvi vrsti namenjena varstvu interesov strank sodnih postopkov, da so deležne poštenega sojenja. Zato neodvisnost sodstva in z njo povezan trajni mandat ni privilegij sodnikov, temveč pravica strank do neodvisnega in poštenega sodnega postopka. Še več, številni ugledni avtorji so prepoznali tesno povezanost med neodvisnostjo sodnikov, pravno državo (oziroma vladavino prava) in pristno demokracijo. Kajti brez učinkovitega in neodvisnega sodstva pravne države enostavno ni, brez pravne države pa ni niti demokracije niti spoštovanja človekovih pravic.
Zbornik ob 50-letnici Slovenskega sodniškega društva
Fotografije:
