Svet za sodniško etiko je ob obravnavi predlogov višjega sodnika z dne 24.4.2013 in treh vrhovnih sodnikov z dne 12.9.2013 v zvezi z mnenjem sveta z dne 7.1.2013, na seji dne 5.11.2013 sprejel naslednje
S T A L I Š Č E
Svet za sodniško etiko:
- se je seznanil s predlogom višjega sodnika z dne 24.4.2013, v katerem glede četrtega in petega odstavka mnenja z dne 7.1.2013, zahteva od sveta, da »poda obrazložitev mnenja v navedenih dveh odstavkih in utemelji, na podlagi katerih bistvenih prvin smo aktivni sodniki, ki delujemo kot mediatorji ali arbitri pri institucijah izven sodišča, označeni kot kršitelji kar petih načel Kodeksa sodniške etike, preostali kolegi (aktivni sodniki), ki delujejo kot mediatorji v postopkih sodišču pridružene mediacije, pa ne« in predlogom treh vrhovnih sodnikov z dne 12.9.2013 «da Svet za sodniško etiko vprašanje ponovno prouči in svoje mnenje z dne 7.1.2013 spremeni tako, da ugotovi, da sodelovanje aktivnih sodnikov kot arbitrov pri arbitražah širšega družbenega pomena (na primer Stalno arbitražo, arbitražo pri Slovenskem olimpijskem komiteju, arbitražo pri Slovenski antidopinški organizaciji), ki niso zasebne arbitraže, ni v neskladju z načeli Kodeksa sodniške etike«;
- poudarja, da je Kodeks sodniške etike, ki ga je sprejel občni zbor Slovenskega sodniškega društva dne 8.6.2001, zapis poklicnih in etičnih zapovedi sodnika, kot visoko strokovnega, neodvisnega, nepristranskega in osebnostno neoporečnega nosilca sodne oblasti. Kodeks pa ni namenjen le sodnikom, katerim naj služi kot vodilo pri vseh njihovih sodnih in zunaj-sodnih ravnanjih in dejavnostih. Namenjen je tudi širši javnosti, ker pojasnjuje kaj lahko od sodnika pričakuje. Zapis načel sodnikove poklicne etike povečuje zaupanje javnosti v sodstvo in omogoča boljše razumevanje vloge sodnika v družbi. Zaupanje v sodni sistem, v sodstvo je pomembno za delovanje pravne države, in javnost je zato upravičena pričakovati, da sodnik vse svoje aktivnosti uravnava skladno z načeli zapisnimi v kodeksu in se izogiba vsem položajem, ki bi lahko privedli do nasprotja interesov.
- ugotavlja, da je bilo mnenje sveta z dne 7.1.2013 (/SODNISKO_DRUSTVO,,stalisca_sveta_za_sodnisko_etiko,mnenje_sodnik-mediator_arbiter.htm) sprejeto v zvezi s predlogom glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva glede vprašanja »ali je skladno s Kodeksom sodniške etike, da sodniki za plačilo sodelujejo kot mediatorji pri različnih institucijah izven sodišča in ali je skladno s Kodeksom sodniške etike, da sodniki za plačilo sodelujejo kot arbitri pri različnih arbitražah, organiziranih pri institucijah izven sodišča (GZS, Zavarovalnica Triglav, itd)«. Mnenje je svet sprejel soglasno v takratni sestavi članov Sveta za sodniško etiko, z njim pa v celoti soglašajo tudi vsi člani sedanjega Sveta za sodniško etiko. To mnenje po obliki, načinu in namenu ne odstopa od drugih prej sprejetih mnenj in stališč tega sveta (ki so vsa tudi objavljena na spletni strani društva), ko je obrazložitev podana z navedbo in sklicevanjem na posamezna načela kodeksa. Kot vsa sprejeta mnenja je tudi to mnenje le vodilo, napotek sodniku, stvar vsakega posameznika ali bo temu tudi sledi. Pri sprejemanju mnenja je svet izhajal iz dejstva odsotnosti ustrezne zakonodaje, ki bi urejala področje sodnikove zunaj-sodne dejavnosti. Sodnik ne more in ne sme biti ločen od družbe, saj je kot visoko strokoven pravnik v edinstvenem položaju, da prispeva h krepitvi pravne varnosti. Vendar pa je potrebno glede njegovih zunaj-sodnih dejavnosti zagotoviti transparentnost ter določiti kriterije, merila, postopke oz. tiste omejitve, ki bodo hkrati zagotavljale tudi nujno zaupanje javnosti v neodvisnost samega sodstva. Etična načela zapisana v Kodeksu sodniške etike morajo biti interpretirana in uporabljena v skladu z ustavnimi načeli in določbami zakonov in relevantno sodno prakso. Neurejenost določene problematike v družbi terja samoomejevanje, kar še toliko bolj velja za sodnike. Kodeks poleg dejanske nepristranskosti izrecno varuje tudi videz sodnikove nepristranskosti, kar pomeni, da mora vsak sodnik upoštevati tudi to, kako javnost doživlja okoliščine, ki bi lahko zbujale dvom v sodnikovo nepristranskost. Ni dvoma, da pogledi širše kot tudi strokovne javnosti glede zunaj-sodnega delovanja sodnikov niso enotni ter da to področje ni ustrezno zakonsko urejeno. Upoštevaje vse sodnikove poklicne in etične zapovedi, ki so v Kodeksu zapisane v obliki načel, v danem trenutku sodelovanje sodnikov kot mediatorjev ali arbitrov pri institucijah izven sodišča lahko predstavlja grožnjo ohranjanju ter zagotavljanju časti, ugleda in avtoritete sodniške službe, torej tistih temeljev, katerih ohranjanje mora biti prva naloga vsakega sodnika.
Goran Klavora l.r.
Andrej Orel l.r.
Branko Reisman l.r.
Maja Tratnik l.r.
Valter Vindiš l.r.