Ljubljana, 20.5.2010
STALIŠČE
Svet za sodniško etiko je na podlagi 20. člena Pravil Slovenskega sodniškega društva (SD) v zvezi z zahtevo Glavnega odbora SSD z dne 19.3.2010, ki v zahtevi sprašuje:
Ali je sodnikovo javno izražanje mnenja o določenem vprašanju v medijih, ko se sodnik podpiše s sodniškim nazivom poleg imena v skladu s Kodeksom sodniške etike in
Kako naj ravnajo sodniki v primerih izražanja mnenja v
- strokovnih publikacijah ali
- v dnevnem časopisu.
Sprejel naslednje stališče:
Ustava Republike Slovenije v 39. členu vsakomur zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja.
Kodeks sodniške etike v VII. Načelu – nezdružljivost, določa, da mora sodnik uravnavati svoje zasebne ali javne, plačane in neplačane (pro bono) zunajsodne dejavnosti tako, da ne prihaja v nasprotje s svojimi poklicnimi dolžnostmi ali z ugledom in dostojanstvom sodniškega poklica.
To načelo sodnikom narekuje določeno zadržanost v zasebnem in javnem življenju. Zato ga morajo sodniki upoštevati tudi pri uresničevanju zgoraj navedene zagotovljene ustavne svoboščine.
Če sodnik v medijih pri izražanju mnenja o določenem vprašanju upošteva naslednja načela Kodeksa sodniške etike: načelo neodvisnosti (II), načelo nepristranskosti (III), načelo združljivosti (VI), načelo nezdružljivosti (VII) in načelo ugleda (X), uporaba sodniškega naziva ob imenu ni v nasprotju s Kodeksom sodniške etike.
Ob upoštevanju zgornjega stališča Svet za sodniško etiko ocenjuje, da ni zadržkov, da sodniki pri izražanju mnenja v strokovnih publikacijah uporabljajo sodniški naziv pri imenu. Pri izražanju mnenja v ostalih medijih pa svet uporabo sodniškega naziva pri imenu odsvetuje.
V obeh primerih Svet za sodniško etiko svetuje sodnikom, da pri svojem ravnanju upoštevajo načela Kodeksa sodniške etike.
Marija Bovha, višja sodnica
Andrej Orel, višji sodnik
Maruša Primožič, višja sodnica
Branko Reisman, višji sodnik
Maja Tratnik, vrhovna sodnica